-
1 blow
I [bləu] noun1) (a stroke or knock: a blow on the head.) udarec2) (a sudden misfortune: Her husband's death was a real blow.) (hud) udarecII [bləu] past tense - blew; verb1) ((of a current of air) to be moving: The wind blew more strongly.) pihati2) ((of eg wind) to cause (something) to move in a given way: The explosion blew off the lid.) odpihniti3) (to be moved by the wind etc: The door must have blown shut.) loputniti (veter)4) (to drive air (upon or into): Please blow into this tube!) pihati5) (to make a sound by means of (a musical instrument etc): He blew the horn loudly.) pihati v•- blowhole- blow-lamp
- blow-torch
- blowout
- blowpipe
- blow one's top
- blow out
- blow over
- blow up* * *I [blou]nounudarec; figuratively nesreča, napadat a ( —ali one, a single) blow — z enim zamahom, naenkratto come to blows, to exchange blows — spopasti, stepsti seto strike a blow for — pomagati komu, boriti se za kogawithout striking a blow — brez težav, brez borbeII [blou]intransitive verbpoetically cveteti, razeveteti se; figuratively razviti seIII [blou]intransitive verbpoetically cvetenje, cvetin full blow — v polnem razcvetu, cvetočIV [blou]nounpihanje; sveži zrak; slang obilna hrana; polaganje (mušjih) jajčecV [blou]1.transitive verbpihati, razpihavati; razstreliti, razstreljevati; slang oslepariti; American slang zapravljati; razmetavati; slang izdati; colloquially poveličevati;2.intransitive verbpihati; doneti; piskati; puhati, sopsti; razpočiti se, eksplodirati; hvaliti seslang I'm blowed! — ali je mogoče!, za nič na svetu!to blow hot and cotd — kolebati, nenehno spreminjati svoje prepričanjeblow it! — presneto, vragahe knows which way the wind blows — ve, kam pes taco molito puff and blow — sopsti, puhati, sopihatinautical slang to blow the gaff — zatožiti, izdati kogato blow the expense — pogostiti koga, plačati račun -
2 gun
1. noun(any weapon which fires bullets or shells: He fired a gun at the burglar.) puška- gunboat- gunfire
- gunman
- gunpowder
- gunshot 2. adjective(caused by the bullet from a gun: a gunshot wound.) strelen* * *I [gʌn]nounstrelno orožje, puška, top; American pištola, revolver; strel; lovec (kot član lovske družine)to stand ( —ali stick) to one's guns — držati se svojega prepričanja, ostati zvest, ne odnehatias sure as a gun — čisto gotovo, tako gotovo kakor amen v očenašunautical colloquially to blow great guns — močno pihati, tuliti (veter); besneti, divjativulgar nautical son of a gun — podležgun dog — pes, ki se ne ustraši strelaII [gʌn]intransitive verbstreljati s strelnim orožjem, iti na lov; obstreljevati
См. также в других словарях:
píhati — am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
víti — 1 víjem nedov. (í) 1. delovati s silo na kaj prožnega, podolgovatega na dveh koncih in v nasprotni smeri krožno okrog vzdolžne osi: viti mokro brisačo; viti srobot, vrbovo šibo / viti pramen prediva sukati / viti prejo presti / od zadrege je vila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hučáti — ím nedov. (á í) redko močno pihati: veter huči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žaréti — ím nedov. (ẹ í) 1. oddajati svetlobo in toploto zaradi segretosti do določene temperature: oglje žari; žica v žarnici žari; močno žareti; rdeče, rumeno žareti; brezoseb. v peči žari in prasketa 2. oddajati, dajati močno svetlobo: sonce žari;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stêklo — a s (é) trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jéza — e ž (ẹ) 1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potegníti — in potégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. s sunkovitim gibom spraviti a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srcé — á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70 krat na minuto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véter — tra m, mn. vetróvi stil. vétri (ẹ̑) zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi gibajoči se, premikajoči se zrak: veter piha, potegne, vleče, se zaganja; knjiž., ekspr. veter joka, se smeje; veter napenja jadra; veter mu je odnesel klobuk;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
viháriti — im nedov. (á ȃ) 1. z veliko silo, intenzivnostjo pihati: burja vihari nad hribi; brezoseb. najbolj je viharilo na oceanu; začelo je močno deževati in vihariti; pren., ekspr. stara čustva so spet viharila v njej 2. ekspr. hitro in hrupno iti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdígniti — em dov. (í ȋ) 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: vzdigniti breme; vzdignil jo je do stropa; vzdigniti otroka na rame, v naročje; vzdigniti z žerjavom; počasi, težko, visoko vzdigniti / vzdigne dvesto kilogramov sposoben je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
